Če se spreminja vse okoli organizacij, se mora spremeniti tudi komunikacija. Geopolitične napetosti, umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija, demografske spremembe in vse bolj razdrobljene javnosti niso več napovedi prihodnosti, temveč vsakdan organizacij po vsem svetu.

Kako v takšnem okolju ohraniti zaupanje, povezati zaposlene in zgraditi komunikacijo, ki organizacijo drži skupaj tudi takrat, ko se tla pod njo nenehno premikajo?

Odgovore bo predstavila Sharon O’Dea, ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj za interno komuniciranje, digitalno delovno okolje in prihodnost dela ter avtorica letošnje odmevne knjige Digital Communications at Work (Kogan Page).

Njeno osrednje sporočilo je jasno: komunikacija prihodnosti ne sme biti le kanal za informacije, temveč infrastruktura organizacije – odporna, prilagodljiva in predvsem dovolj človeška, da povezuje ljudi tudi v svetu brez stabilnosti.

Na Dnevu PR 2026 bo predstavila praktične modele, pristope in orodja, ki jih boste lahko že naslednji dan uporabili v svojih organizacijah.

Kot svetovalka in soustanoviteljica podjetja Lithos Partners vodi projekte digitalne preobrazbe komuniciranja in izkušnje zaposlenih za nekatere največje svetovne organizacije, med njimi globalne banke, vodilne univerze in podjetja z lestvice FTSE 100. Za svoje delo je prejela številna mednarodna priznanja, med drugim je bila uvrščena na lestvici Independent Impact 50 in Women in PR 40 Over 40 Power List ter velja za eno najvplivnejših evropskih strokovnjakinj na področju internega komuniciranja in prihodnosti dela.

Virusi se ne širijo naključno. Širijo se po zakonitostih. Enako velja za krize.

V času, ko je svet znova spremljal izbruhe nevarnih nalezljivih bolezni, med njimi tudi letošnje primere ebole, postaja primerjava med širjenjem virusov in širjenjem komunikacijskih kriz presenetljivo aktualna. Tako pri epidemijah kot pri komunikacijskih krizah odločajo hitrost odziva, zgodnje prepoznavanje tveganj, zaupanje javnosti in pravočasno ukrepanje.

O tem bo spregovoril doc. dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centra za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), komunikator in raziskovalec, ki že skoraj dve desetletji proučuje, kako se informacije širijo, kako jih ljudje sprejemajo in predvsem, zakaj jim zaupajo – ali pa ne. Med pandemijo covida-19 se je intenzivno ukvarjal z zdravstvenim komuniciranjem, zaupanjem v institucije in izzivi infodemije, ko se dezinformacije širijo skoraj tako hitro kot virus sam.

Na Dnevu PR bo pokazal, kako lahko zakonitosti epidemiologije pomagajo bolje razumeti širjenje komunikacijskih kriz ter zakaj so pravočasno ukrepanje, verodostojnost in zaupanje najučinkovitejša obramba pred njihovim širjenjem.

Če obstaja sogovornik, ki zna ločiti med tem, kar je v odnosih z javnostmi minljivo, in tem, kar ostaja temelj stroke, je to dr. Dejan Verčič. Že več kot tri desetletja soustvarja razvoj komunikacijske stroke doma in v tujini ter velja za enega najvplivnejših evropskih mislecev na področju odnosov z javnostmi.

Nikoli doslej se ni hkrati spreminjalo toliko stvari: zaupanje v institucije, legitimnost organizacij, način oblikovanja javnega mnenja, vpliv medijev, razvoj umetne inteligence, porast dezinformacij, vse bolj personalizirano komuniciranje ter pričakovanja, da bodo komunikatorji postali ključni partnerji pri vodenju organizacijskih sprememb. V ospredje stopajo tudi vprašanja etike, odgovornosti in zaupanja.

Kaj v takšnem svetu ostaja temelj našega poklica? Česa se bomo morali posloviti? In kaj bo odločalo o uspehu komunikatorjev prihodnosti?

V velikem pogovoru Dneva PR bomo iskali odgovore na ta vprašanja ter razmišljali o prihodnosti odnosov z javnostmi, strateški vlogi komunikatorjev, umetni inteligenci, zaupanju in kompetencah, ki bodo oblikovale stroko prihodnosti.

Dr. Dejan Verčič je profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in partner v družbi Herman & partnerji. Je soustanovitelj Slovenske tiskovne agencije (STA), agencije Pristop in mednarodnega simpozija BledCom ter nekdanji predsednik Evropskega združenja raziskovalcev odnosov z javnostmi (EUPRERA). Za svoje delo je prejel najvišja domača in mednarodna priznanja, med njimi Alan Campbell-Johnson Medal, Pathfinder Award in naziv Distinguished Scholar.

Na letošnji Dan PR prihaja svetovni urednik leta. Nenad Senić je letošnji prejemnik prestižnega priznanja Editor of the Year, ki ga podeljuje Britansko združenje za vsebinski marketing.

Včasih je veljalo preprosto pravilo: vsebina je kraljica. Danes, ko umetna inteligenca ustvarja besedila v nekaj sekundah, algoritmi odločajo o dosegu, občinstvo pa vsak dan preplavijo tisoči novih objav, se zdi vprašanje pomembnejše kot kadar koli prej: ali je vsebina še vedno kraljica? Seveda, kaj pa drugega? Ampak …

Skoraj vsako leto, skoraj vsako konferenco smo obsedeni z novim orodjem. Trenutno s tako imenovano umetno inteligenco. “Nova” orodja bi radi obvladali, zanje prejeli uporabna navodila, ampak po vseh teh letih nekateri še vedno ne vedo, kaj bi radi sploh sporočali z vsebino, ki jo pripravljamo ob pomoči digitalnih orodij ali z različnimi tipi medijev. Kaj je vaša vsebina? Še bolje, kaj sploh zanima vaše potencialne bralce/gledalce/poslušalce/sledilce …?

Nenad Senić se bo trmasto, kot vedno, vrnil k osnovam. “Brez njih je vseeno, ali obvladamo UI/TikTok ipd. ali ne,” pravi. Na Dnevu PR bo povedal, kako se uredniška presoja v času umetne inteligence ne spreminja, zakaj so nekatere zgodbe učinkovite, druge pa ostanejo neopažene, in katere zakonitosti odlične vsebine ostajajo nespremenjene ne glede na razvoj tehnologije.

Kot urednik je (so)ustvaril in urejal več kot 60 tiskanih in digitalnih medijev, “njegove” revije in vsebinski projekti pa že vrsto let prejemajo najvišja mednarodna priznanja. Verjame, da je učinkovita vsebina tista, ki razume in dobro pozna ljudi, ki jim je namenjena, spoštuje njihov čas in jim prinaša resnično vrednost. “Z vsebino se je pač treba ukvarjati.”

V svetu brez stabilnosti ljudje vse težje zaupamo institucijam, vse pogosteje pa zaupamo ljudem in vrednotam, ki jih predstavljajo. Najmočnejše skupnosti danes nastajajo okoli zgodb, ki povezujejo ljudi in spreminjajo življenja.

Lora Roglič Klinc, predsednica uprave Fundacije Primoža Rogliča, komunikatorka in žena vrhunskega kolesarja Primoža Rogliča, skupaj s fundacijo soustvarja eno najlepših zgodb družbenega vpliva v slovenskem športu. Fundacija ni le dobrodelna organizacija, temveč gibanje, ki otrokom odpira vrata v šport, omogoča izposojo koles in čelad, organizira kolesarske dogodke, razvija mlade ambasadorje ter spodbuja vrednote vztrajnosti, solidarnosti in enakih priložnosti.

Pogovor bo pokazal, kako lahko zaupanje preraste v dolgoročen družbeni vpliv, kako dobrodelnost komunicirati dostojanstveno in brez samopromocije ter kako okoli skupnih vrednot graditi skupnost, ki ljudi povezuje in navdihuje. To bo pogovor o tem, kako lahko komunikacija preseže promocijo, gradi zaupanje in postane sila za pozitivne družbene spremembe.

Pogovor bo vodila Irena Pavčič, ustanoviteljica in direktorica komunikacijske agencije IPPR, ki bo z Loro Roglič Klinc raziskovala, kaj se lahko komunikatorji naučimo od ene najlepših zgodb družbenega vpliva v Sloveniji.

V svetu brez stabilnosti krize niso več izjema. Prav zato postajajo izkušnje tistih, ki so jih vodili iz prve vrste, dragocenejše kot kadar koli prej.

Na osrednji okrogli mizi letošnjega Dneva PR bomo gostili komunikatorje in vodje, ki so v zadnjem obdobju stali v prvi vrsti najzahtevnejših kriznih situacij.

Petra Hercog, vodja korporativnega komuniciranja v MOL & INA, bo predstavila komunikacijske izzive energetske krize, motenj v oskrbi z naftnimi derivati ter priprav na nova geopolitična tveganja, ki vplivajo na energetsko varnost.

Matjaž Florjanc Lukan, vodja Klicnega centra 114 Vlade Republike Slovenije in finalist za priznanje Osebnost internega komuniciranja 2026, bo predstavil zakulisje enotne informacijske točke države, ki državljankam in državljanom omogoča dostop do zanesljivih, preverjenih in usklajenih informacij. Klicni center 114 je imel pomembno vlogo pri obveščanju prebivalcev po katastrofalnih poplavah leta 2023, ob uvajanju dolgotrajne oskrbe in pokojninske reforme ter letos pri podpori ob repatriaciji slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda. Njegova največja moč ostajajo kultura poslušanja, hiter odziv in iskanje rešitev.

Nik Jerovšek, vodja dogodkov, projektov in športnih priprav iz Spontanza bo razkril zakulisje organizacije spektakla Karneval ob 10-letnici skupine Joker Out, ko je tik pred dogodkom vse načrte skoraj odnesla silovita nevihta. Kako sprejemati odločitve, ko se večmesečne priprave lahko sesujejo v nekaj minutah, časa za popravni izpit pa preprosto ni?

Pogovor bo vodila Katja Krasko Štebljaj, svetovalka za starteško komuniciranje, ki bo z gosti iskala predvsem največje lekcije odločitev pod pritiskom.