Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB Skupini, in novinarka Anja Hlača Ferjančič bosta spregovorila o odličnih in manj odličnih komunikacijskih praksah v Sloveniji in regiji včeraj, danes in jutri ter o izkušnjah in pasteh pri komunikacijski podpori uspešne poslovne transformacije NLB Skupine, ki smo jo spremljali zadnja leta.

Andrej Krajner ima 20 let izkušenj s področja komuniciranja in trženja. V NLB Skupini je odgovoren za vodenje področja marketinga, digitalne in tržne komunikacije, strateškega upravljanja blagovne znamke in družbene odgovornosti na šestih trgih, kjer deluje NLB Skupina.

Kako gledamo na empatijo, kdaj in koliko je zanjo pomembna, kdaj jo aktiviramo, kje se skriva, kdaj jo prebudimo in kdaj jo potisnemo v predal? Kaj se v resnici dogaja v posameznih poslovnih procesih, pa tudi v zasebnem življenju?

O empatičnosti v komuniciranju, nam bo zaupal Daniel Koletić, direktor Apriori World, večkrat nagrajeni, prvi predsednik PRCA Southeast Europe in glavni svetovalec Harvard Medical School za Evropo, Bližnji vzhod in Severno Afriko.

Ob besedi komuniciranje mnogi pomislimo na govorjenje. A najboljši komunikatorji in vodje znajo predvsem dobro poslušati. Kaj sporočamo s tišino? Kako jo učinkovito uporabiti v komunikaciji? Katere čudovite (in tudi manj prijetne) stvari se zgodijo, ko ustvarimo prostor, da kaj povejo tudi drugi? 

Na predavanju Martine Merslavič, komunikacijske svetovalke, boste izvedeli, zakaj poslušanje deluje in kako ga lahko trenirate čisto vsak dan.

Družbena omrežja postajajo ključni komunikacijski kanal organizacij. Kako se s tem spreminja delo komunikatorjev? Kje se skrivajo priložnosti in kje nevarnosti? Kako v svetu, kjer se zdi informacij neskončno veliko, izbrati prave in kako jih uporabiti, da lahko organizacije stopajo v dialog v pravem trenutku in s pravo vsebino?

Družbeno poslušanje (social listening) postaja osnovna kompetenca vsakega dobrega komunikatorja, podatki, ki se s tem nabirajo, pa imetje, ki nam pomaga bolje načrtovati in izvajati komunikacijske aktivnosti. Pravo vprašanje torej ni več, zakaj to početi, ampak kako?

Tjaša Mušič, vodja Babla – Klipingove storitve za spremljanje in analiziranje družbenih omrežij, bo predstavila uspešno upravljanje s podatki in njihovo umestitev v vsakodnevno delo PR strokovnjakov.

Obilno deževje je v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročilo katastrofalne poplave. Za običajne vremenske in hidrološke razmere imajo na ARSO utečene stavčne in besedne zveze, ki jih napišejo in objavijo, dežurni meteorologi in hidrologi pa tudi ubesedijo v različnih medijih. Kaj pa, ko zadeve postanejo zahtevnejše – ko morajo v mirnem tonu opozoriti na nevarno vreme in nevarno delovanje voda in imajo prebivalci le nekaj ur, da se pripravijo na najhujše?

Kako komunicirati, ko se odločijo za izdajo opozorila in so njihova sporočila takoj v soju žarometov in kako pri tem lahko pomaga strast do veslanja na divjih vodah, nam bo razkril Janez Polajnar, hidrolog iz Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO).

Vsakič znova se čudimo zdrsom kriznega komuniciranja v zdravstvu. A če pogledamo zdravstveni sistem in krizno pripravljenost v zdravstvenih zavodih od blizu, je nemoč obvladovanja kriznih situacij v zdravstvu neizbežna.

Dr. Damjana Pondelek, direktorica podjetja Urednica in svetovalka za krizno komuniciranje, nam bo razkrila, kako ravnati pred, med in po krizi, na podlagi nekaterih zares znamenitih zdravstvenih »spodrsljajev«.

O komuniciranju o okoljskih krizah bo predaval Dr. Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist in vodja projektov pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj.

Posebna pozornost bo namenjena neskladju med resnostjo okoljskih kriz in komunikacijo o njih v medijih in oglaševanju. Primeri iz slovenskega okolja segajo od blagega greenwashinga do odkritega laganja.

Na okrogli mizi z istim naslovom bo Jernej Smisl, direktor korporativnega svetovanja v Pristopu, gostil zanimive tuje sogovornike iz različnih industrij, med drugim vodjo trga v podjetju IKEA Casa Lachaerta in Zoro Ilic, vodjo oddelka za pravne in zunanje zadeve v regiji Adria iz podjetja BAT (British American Tobacco). Govorili bodo o primerih kriznega komuniciranja ter njihovih odzivih na situacije, ki so jih doživeli v času svojih profesionalnih karier v multinacionalkah. 

Težko si zamislimo Pipistrel brez Iva Boscarola in obratno. Ne glede na to, kako široka osebnost je Ivo Boscarol in s čim vse se ukvarja, kakšne premike je naredil in kakšno sled pušča tako v slovenskem kot v svetovnem prostoru, je prva misel ob omembi Pipistrela prav njegovo ime. Upravljanje sprememb v tem primeru je bilo tako kot vse ostalo v karieri obeh blagovnih znamk svojevrsten proces, neprimerljiv z ostalimi v panogi.

Ivo Boscarol, ustanovitelj in solastnik skupine družb Pipistrel, ki načrtujejo in proizvajajo najnaprednejša lahka letala na svetu in Irena Pavčič, ustanoviteljica komunikacijske agencije IPPR, ki z Boscarolom sodeluje že vrsto let, bosta govorila prav o dogajanju v zadnjem letu.

Integracija v novo poslovno okolje je v praksi vedno boleč proces sprejemanja sprememb in stres za slehernega posameznika in podjetje. Tekom enoletnega spajanja je bil velik poudarek na razumevanju procesa integracije, obveščanju in informiranju ter povezovanje dveh organizacijskih kultur v eno. 

Kako so komunikacijske aktivnosti potekale v praksi, katere načine, poti, kanale in orodja so uporabili, kako so se ob tem povezovali z marketingom, in kako uspešni so bili, bo predstavila Urška Ojsteršek, vodja internega komuniciranja v Petrolu.

Komunikacija športne organizacije temelji na njenih najuspešnejših športnikih. Kako na
Smučarski zvezi Slovenije strukturirano implementiramo komunikacijo v vse segmente dela,
da bi dosegli cilje. S strategijo omogočamo pregleden pristop k zagotavljanju pojavnosti in
konkurenčnosti panog, ki se združujejo pod našim okriljem. Ključen element pa ostaja kizno
komuniciranje, ki je v profesionalnem športu prisotno vsak dan.

Kako se soočamo s kriznimi situacijami in kako jih vodimo, ter rešujemo, bo s konkretnimi primeri predstavil Tomi Trbovc, ki že 19 let vodi oddelek za odnose z javnostmi in komunikacije pri največjem
slovenskem športnem združenju.

Športni uspehi sprožajo močna čustva. Čustva pa imajo moč, da povezujejo.

Športniki so že od nekdaj eni izmed najuspešnejših ambasadorjev Slovenije. Njihovi izjemni dosežki prispevajo k večji prepoznavnosti Slovenije v svetu, krepijo zaupanje v nacionalno znamko I feel Slovenia in odpirajo vrata poslovnim priložnostim.

Šport torej navdihuje. Združuje. Ljudi nagovarja v jeziku, ki ga razumejo. In v tem »športnem duhu« je naš športni virtuoz Luka Dončić postal most, ki je združil sodelovanje kar 7 partnerjev v tem izjemnem projektu. Teksas je začutil Slovenijo. Na igrišču in na poslovnih dogodkih v Dallasu.

V ozadje ustvarjanja priložnosti za povezovanje slovenskih in ameriških podjetij preko promocijskih aktivnosti na dogodku Texas Feels Slovenia vas bodo popeljali Anja Rebek, direktorica agencije FABulatorij, Maša Puklavec, vodja globalnega komuniciranja pri Slovenski turistični organizaciji in Vid Habjan, vodja sektorja za spodbujanje investicij pri javni agenciji SPIRIT Slovenija.

Raziskovali bomo kompleksnost prepletenosti blagovne znamke delodajalca ter internega komuniciranja.

Dr. Katja Grgić, kadrovska direktorica v družbi Pristop Skupina, bo predstavila, kako lahko učinkovite strategije internega komuniciranja oblikujejo in podpirajo izgradnjo privlačne blagovne znamke delodajalca. Dotaknila se bo naprednih pristopov in orodij, ki lahko izboljšajo zavzetost zaposlenih in krepijo njihov občutek pripadnosti, kar neposredno vpliva na oblikovanje ugleda podjetja kot privlačnega delodajalca.

Ste tudi vi že kdaj slišali, da je delo v oglaševalskih agencijah mučno, izčrpljujoče in zadnji korak pred izgorelostjo? Če niste, vas verjetno oglaševanje sploh ne zanima, če pa ste, ste eni izmed mnogih, ki jim izkrivljena percepcija dela v oglaševalski agenciji brani vstop v čudoviti svet kreativnosti. Kako so se s to percepcijo spopadli na agenciji Luna TBWA, vam bosta zaupala Martin Stariha, direktor naročnikov, in Medeja Kraševec, kreativna direktorica, ki bosta predstavila projekt LUNA TAKE OFF, #agencylife bootcamp, ki je mlade ponovno navdušil nad oglaševanjem in delom v agenciji.

Kaj nas lahko o komunikaciji nauči ultramaratonska disciplina gledališkega odra?

Z Jurijem Zrnecem, umetnikom številnih talentov in prvakom igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, se bo pogovarjal Jernej Pristov, vodja službe za odnose z javnostmi Slovenskega narodnega gledališča Drama.

Kako razvijati, upravljati in voditi izjemno komuniciranje bo prek devetih paradoksov predstavil dr. Dejan Verčič. Protislovja so ob spremembah na pospeških ključna značilnost današnjega časa: raba obstoječega velja za potratno (avtomobili, energija, stavbe…) in za uresničitev trajnostnosti potrebujemo več potrošnje in porabe (novi električni avtomobili, sončni paneli, več elektrike…). Kako se to izraža v komuniciranju in kaj lahko storimo, da zajezimo rastoče nezaupanje in v svet ponovno uvedemo več smisla.

Dr. Dejan Verčič je profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ter partner in direktor za znanje v družbi Herman & partnerji d.o.o.

A1 Vajb lovi »VAJB Gen Z« in jo uspešno ter povsem drugače, kot to počnejo drugi, nagovarja na Instagramu (in TikToku) s sproščenim tonom komunikacije, odbito vizualno podobo, prvoosebnim pristopom in vsebinami, ki ciljno skupino vključujejo in se jih dotaknejo. Ker verjamejo, da mladi poslušajo mlade, kontinuirano sodelujejo z glasom generacije, skupino Joker Out.

Nika Frece, ekspertka za tržno komuniciranje pri A1, in Jasna Kogej Krašovec, tekstopiska in skrbnica družbenih omrežij pri DROM agency, bosta razkrili zakulisje ustvarjanja vsebin, komuniciranja s ciljko in sodelovanja z ambasadorji.

Na predavanju bomo na primeru Mastercardove kampanje SharePlanica raziskovali trajnost in razpravljali o čim bolj ustreznih pristopih k tovrstnim projektom. Osredotočili se bomo na izzive, ki jih predstavlja spreminjanje potrošniških navad ter uravnavanje odnosov med različnimi ključnimi deležniki. 

Kaj lahko pri vodenju takšnih projektov predvidiš, kje se lahko zatakne, pa tudi, kaj se lahko naučimo iz teh primerov, bo delila Špela Vuga, strokovnjakinja za strateško komuniciranje na Agenciji 101.

Statistike se drži sloves suhoparnosti in dolgočasnosti. Če statistiko predstaviš na pravi način, je lahko celo zanimiva in zabavna. Kako so se na SURS-u lotili tega oreha?

V Sloveniji je 7.959 Nik in 5.316 Zal, ampak samo dve sta na misiji, da z objavami na družbenih omrežjih SURS-a izkoreninita prepričanje o dolgočasnosti statistike. Na dan dogodka bo Nika na SURS-u zaposlena 3 leta, 10 mesecev in 18 dni, Zala pa 13 let, 6 mesecev in 21 dni. Prva skrbi za objave na družbenih omrežjih, druga pa še za odnose z javnostmi.  

Je fotografija iz pod rok fotografov v PR okolju sploh še potrebna in ali je že čas, da jo zamenjajo podobe, generirane s pomočjo umetne inteligence? Kako vam ob vzponu UI fotografi sploh še lahko pomagajo?

Nož v hrbet si ob teh vprašanjih zabada profesionalni fotograf Primož Lukežič, a se ob tem tudi nasmiha ter ugotavlja, da še niso povsem za odpis in da bodo fotografi in piarovci še nekaj časa skupaj stopicali prihodnosti naproti.

Uporaba umetne inteligence je v zadnjem letu na najrazličnejših področjih povzročila pravo revolucijo. Na predavanju bomo raziskovali, kako lahko s pomočjo orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, izboljšamo in poenostavimo svoje delo v odnosih z javnostmi ter se vprašali, kako bodo ta vplivala na prihodnost našega poklica. Skupaj bomo odkrivali najnovejše trende in se spogledovali z nadaljnjim razvojem te tehnologije, hkrati pa opozorili na morebitne pasti, kot so halucinacije, razkrivanje zaupnih podatkov in področje avtorskihpravic.

Maruša Fakin, svetovalka za komuniciranje v agenciji IPPR in Vitomir Štruc, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, bosta govorila o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri komuniciranju.

Komuniciranje znanosti skrbi za čim bolj učinkovito širjenje zanesljive znanstvene vednosti. To vključuje tudi neprestano opozarjanje na razliko med dobro preverjenim znanstvenim konsenzom in navidezno ali celo lažno znanostjo, tudi če takšne trditve izvirajo iz znanstvenih institucij ali jih širijo sami znanstveniki. 

Dr. Sašo Dolenc je urednik Kvarkadabre, časopisa za tolmačenje znanosti.

Kako s komuniciranjem prodreti v mladi um ob že tolikokrat slišanih in prežvečenih sporočilih? Kako učinkovito nasloviti problematiko uživanja alkohola, ki je (štajerskim) voznikom tako zelo domač? Izziva sta se lotili Policijska uprava Maribor in Hitradio Center, s šaljivim projektom pa osvojili Prizmo, nagrado za komunikacijsko odličnost, in kar je še pomembneje  – konkretne rezultate komunikacijskih aktivnosti. 

Projekt bosta predstavili Anita Kovačič Čelofiga, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, zaposlena v Slovenski policiji in nekdanja predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi, in Petra Skrivarnik, izvršna urednica Hitradia Center, kjer skrbi tudi za odnose z javnostmi radijskih postaj NEXT MEDIE.